Verjetno smo se v zadnjih nekaj desetletjih ljudje močno pomehkužili in mislimo, da se da v Saharo iti turizem zganjat (in dirkat tudi) samo z nekimi 4x4 mrcinami, ki imajo obvezno reduktor in možnost zaklepanja centralnega diferenciala. Pa to sploh ni res. Po puščavi so najprej hodili peš, na kamelah, potem z nekimi čudnimi starodobnimi avtomobili, tudi goseničarji so bili vmes.
Pa so prišla 60 in 70 leta, pa s(m)o po se puščavi uspešno prevažali s spački in katrcami, celo na Pariz - Dakar (takratni) so šli s katrco. In bili še kar uspešni.
Pa lokalno prebivalstvo se po puščavi še vedno veselo prevaža s kakšnimi Peugeoti 404 pickupi in Toyotami (vse z dvokolesnim pogonom). In ponavadi dlje pridejo kot mi z nevemkakšnimi avti. Ampak edina stvar, ki jo lokalnemu prebivalstvu vsi enoglasno priznajo je ta, da znajo neverjetno dobro po pesku avtomobile voziti.
Da sedaj odgovorim glede Frontere: če avto ne bo crknil (Opel kvaliteta
), mu teoretično za puščavo nič ne manjka: 4x4, reduktor, zaklepanje centralnega diferenciala in še kar malo elektronike. Srečno pot.
KIA Sportage in ostali SUV lepotci: probat ni greh, ampak toplo priporočam, da avtoradio pustite doma, da vam bo po vrnitvi iz puščave vsaj ta ostal v spomin na vašega krasotca.
Zadnja dva odstavka veljata za izlete v (in ne ob) puščavo.
L ekspertni P Miran
